Vpogledi raziskave o stanovanjskih trendih v letu 2025
Bivanje ni le fizična potreba, temveč tudi ključni dejavnik našega vsakodnevnega zadovoljstva. Evropska raziskava o bivalnih trendih, ki jo vsako leto pripravlja RE/MAX Evropa, je pokazala, da po vsej Evropi več kot tri četrtine ljudi (77 %) poroča, da so zadovoljni ali zelo zadovoljni s svojim bivališčem. A pod površjem se skrivajo zanimive razlike glede lokacije, tipa nepremičnine, lastništva in demografskih značilnosti, ki močno vplivajo na naše počutje doma.
Mesto ali vas? Kje smo srečnejši?
Podatki kažejo, da prebivalci manj gosto poseljenih območij, predvsem vasi, običajno poročajo o višjem zadovoljstvu z bivališčem (78 %) kot prebivalci mest (75 %). Najbolj izrazite razlike so zabeležene na Finskem (12 % razlike, 78 % proti 90 %) in na Portugalskem (72 % proti 84 %). Zakaj? V manjših naseljih je pogosto več prostora, mirnejše okolje in manj stresnih dejavnikov, kar prispeva k občutku domače sreče.
Lastništvo šteje
Lastništvo nepremičnine ostaja ključen dejavnik zadovoljstva. Po vsej Evropi je kar 85 % lastnikov zadovoljnih s svojim bivališčem, medtem ko je delež zadovoljnih med najemniki le 61 %. Stanovanjska varnost in občutek, da je prostor naš, torej močno vplivata na kakovost bivanja.
Težave, ki zmanjšujejo zadovoljstvo
Čeprav je zadovoljstvo visoko, obstajajo pogoste težave, ki zmanjšujejo zadovoljstvo:
- Previsoke cene bivanja: 34 % nezadovoljnih Evropejcev navaja to kot glavni problem, delež pa naraste do 58 % na Malti in 50 % v Avstriji. Moški pogosteje navajajo to težavo kot ženske (40 % proti 27 %).
- Slaba izolacija ali prezračitev stanovanj in hiš: To prizadene 29 % nezadovoljnih, na Madžarskem pa kar 51 %.
- Vlaga ali plesen: Ena od štirih nezadovoljnih oseb (25 %) se srečuje s tem problemom, na Portugalskem pa 39 %.
Najmanj pogosta težava je slab dostop do lokalnih storitev (9 %), kar kaže, da so evropska naselja večinoma dobro organizirana.
Starost, spol in tip nepremičnine
Starost močno vpliva na zadovoljstvo. Najbolj zadovoljni so starejši prebivalci – 93 % pripadnikov starejše generacije (79–97 let), 84 % baby boomerjev (61–79 let) in 75 % generacije X (45–60 let) poroča o zadovoljstvu. Mlajše generacije, zlasti milenijci (29–44 let) in generacija Z (13–28 let), se pogosteje srečujejo z nezadovoljstvom zaradi finančnih pritiskov in pomanjkanja prostora.
Tip nepremičnine je prav tako pomemben. Ljudje, ki živijo v hišah, so na splošno bolj zadovoljni (80 %) kot tisti v stanovanjih (73 %). Posebej med prebivalci samostojnih hiš dosega zadovoljstvo 82 %, kar potrjuje, da več prostora in zasebnosti prispeva k boljšemu počutju.
Spol ima manjši, a opazen vpliv – po Evropi so moški nekoliko bolj zadovoljni (78 %) kot ženske (75 %), razlike pa so v nekaterih državah, kot je Malta, še posebej izrazite (17 % razlike).
Kje v Evropi smo najbolj zadovoljni?
Na vrhu lestvice je Nizozemska, kjer je zadovoljnih kar 85 % prebivalcev. Sledi Avstrija, Romunija, Švica, Luksemburg, Italija in Slovenija, kjer je zadovoljnih vsaj 80 % ljudi. Po drugi strani Irska izstopa z najvišjim deležem nezadovoljnih (20 %).
Slovenija nad evropskim povprečjem: lastništvo kot ključ sreče doma
Slovenija izstopa kot ena izmed držav z višjim zadovoljstvom z bivališčem. Štirje od petih Slovencev (80 %) so zadovoljni s tem, kje živijo, kar je nad povprečjem Evrope (77 %) in predstavlja rast glede na lani (74 %). Visoko zadovoljstvo temelji predvsem na lastništvu nepremičnin: kar 70 % anketirancev je lastnikov, pri čemer jih večina (63 %) poseduje nepremičnino v celoti, medtem ko je evropsko povprečje 47 %. Ta visok delež popolnega lastništva znatno znižuje stroške gospodinjstva in prispeva k občutku varnosti in zadovoljstva doma.
Zaključek
Evropejci so na splošno zadovoljni s svojim bivališčem, vendar zadovoljstvo ni enotno. Lokacija, tip nepremičnine, lastništvo, starost in prostor so ključni dejavniki, ki oblikujejo naše občutke domače sreče. Jasno je, da več prostora, mirnejše okolje in občutek lastništva močno prispevajo k zadovoljstvu. Za mlajše generacije ostajajo izzivi predvsem cenovna dostopnost in pomanjkanje prostora, kar kaže, da bo prihodnost stanovanjskih politik v Evropi morala upoštevati te demografske razlike.
Metodologija raziskave
Ugotovitve v članku temeljijo na obsežni mednarodni raziskavi o zadovoljstvu z bivalnimi razmerami, izvedeni v več evropskih državah. Raziskava je zajela reprezentativen vzorec prebivalcev različnih starostnih skupin, spolov, tipov gospodinjstev in bivalnih okolij.
Za poglobljen vpogled v rezultate raziskave, vključno s podrobnimi podatki po posameznih državah, generacijah in tipih bivališč, si lahko prenesete celotno poročilo na povezavi TUKAJ.
