S tem vprašanjem se na nas obrača mnogo kupcev in prodajalcev. Najprej je odločitev seveda odvisna od vsakega posameznika in od njegove osebne situacije, kot je rojstvo otroka, ločitev ali finančna stabilnost.
Če s prodajo in nakupom niste pod pritiskom, ste pa o tem začeli razmišljati, pa vam bodo morda spodnji podatki pomagali, da se lažje odločite.
62% potrošnikov verjame v stabilnost nepremičninskega trga v Evropi, navaja RE/MAX-ova najnovejša raziskava o trgu nepremičnin v Evropi
Trg nepremičnin ohranja svojo trdnost. Kljub temu, da je na trgu bilo zaznati rast cen nepremičnin, ne kaže, da bi v kratkem lahko pričakovali večje spremembe. Po podatkih Evrostata je Slovenija od leta 2010 do zadnjega četrtletja 2020, glede na druge evropske države, po rasti cen komaj na 21. mestu. Kar pomeni, da je pred nami 20 držav Evrope, kjer je rast cen nepremičnin bila izrazitejša.
Pandemija ljudi glede razmišljanja o selitvi ni ohromila. Prav nasprotno – vzpodbudila je razmišljanje o tem kje živimo in kaj si želimo.
Kaj lahko vpliva na to, da se cene ustalijo?
Kljub temu, da trga v Sloveniji ne moremo posploševati, mu je skupno to, da je povpraševanja po stanovanjskih nepremičninah po mestih še povsod veliko.
Posebej v Ljubljani se soočamo predvsem s pomanjkanjem novih stanovanj za srednji razred, ki so cenovno bolj dostopna. Na trgu je veliko nepremičnin iz višjega cenovnega razreda.
Po navedbah GURSA bi se cene stanovanjskih nepremičnin lahko ustalile, ko bo na območjih, kjer je povpraševanje največje, prišlo na trg večje število novogradenj. Glede na trenutno stanje novogradenj je to v Ljubljani pričakovati v naslednjih dveh do treh letih, v ostalih večjih mestih pa še s kakšnim letom zamika. Seveda pod pogojem, da se razmere zaradi posledic epidemije ne bi poslabšale do te mere, da bi zaradi zmanjšanja kupne moči in previsokih cen prišlo do presežne ponudbe novih stanovanj že prej in bi se začeli načrtovani oziroma že začeti gradbeni projekti zaustavljati.
Kaj je bil razlog za padec transakcij v zadnjem letu?
Ocenjuje se, da je število sklenjenih poslov v preteklem letu v primerjavi z letom 2019 zmanjšalo za manj kot 15 odstotkov, vrednostno pa za okoli 20 odstotkov. Najbolj se je zmanjšal obseg poslov s poslovnimi nepremičninami (25-30%), stanovanji (15-20%, najmanj pa s hišami (5-10%).
Na manjše število transakcij s stanovanjskimi nepremičninami so vplivali ukrepi, saj je bilo omejeno tako delo nepremičninskih posrednikov kot stiki ter prehodi med občinami ali regijami. Podatki kažejo, da se je število transakcij po prvem zaprtju države v lanskem letu takoj povečalo na običajno raven.
V zadnjem četrtletju 2020 in v začetku 2021, ko je bilo ponovno zaprtje države, se nepremičninski trg ni ustavil v takem obsegu kot marca in aprila lani. Razlog za to je bil, da so se tako posredniki, institucije in stranke že prilagodili drugačnemu načinu iskanja ali prodaje nepremičnin.
Kljub padcu transakcij pa cene po podatkih še naprej rastejo, predvsem zaradi pomanjkanja ponudbe stanovanj tako v Ljubljani kot na ravni celotne Slovenije.
