Evropski nepremičninski trg je sredi globoke preobrazbe, pri čemer narašča število Evropejcev, ki se nameravajo preseliti v naslednjih dveh letih. Ne selijo se zgolj zaradi finančnih razlogov, temveč tudi zaradi potreb družine, zaposlitvenih priložnosti in uresničevanja svojih sanj. Cenovna dostopnost nepremičnin je izziv sodobnega časa, ki prebuja dvome o teh sanjah. Zaradi tega se Evropejci obračajo k rešitvam, kot sta sobivanje in solastništvo nepremičnin. Okoljska ozaveščenost je tudi v središču pozornosti na nepremičninskem trgu, saj se vse bolj uporabljajo okolju prijazne prakse in uporaba trajnostnih gradbenih materialov. Ti razvijajoči se trendi so odraz spreminjajočih se stanovanjskih preferenc in skupni zavezanosti k svetlejši prihodnosti evropskih nepremičnin. Evropska raziskava je bila izvedena z več kot 22.000 udeleženci v 22 državah v obliki spletnega intervjuja julija 2023.
Lastništvo nepremičnine
Lastništvo nepremičnine so še zmeraj sanje večine Evropejcev in kar 67,3 % anketiranih posameznikov že ima v lasti eno nepremičnino.
Selitve
Kljub naraščajoči inflaciji glavni razlog za željo po selitvi ni v finančnih potrebah, ampak ima večina vprašanih osebne težnje po spremembi. Kar 66 % anketiranih k selitvi vodijo osebni motivi, povezani z življenjskim slogom.
Cenovno dostopne nepremičnine
Zaradi naraščajočih cen in inflacije je lastništvo nepremičnin za mnoge mlade posameznike postalo cenovno nedosegljivo. 31 % vprašanih skrbi, da ne bi mogli najti nepremičnine v želenem cenovnem razredu, če bi se bili prisiljeni preseliti v roku dveh let. Ta skrb je posebej izstopajoča pri najemnikih. Pomisleki glede cenovne dostopnosti so prisotni v vseh starostnih skupinah, so pa najbolj izraziti pri mlajši generaciji, stari do 35 let. Malo nižje številke je zaznati pri starostni skupini od 36 do 55 let, medtem ko so starejši od 56 let manj zaskrbljeni glede cenovne dostopnosti. Razlike je zaznati tudi med državami. Predvsem Finska, Grčija in Španija izstopajo kot države, kjer udeleženci ankete izražajo manj zaskrbljenosti glede cenovne dostopnosti nepremičnin. V teh državah je manj kot 30 % vprašanih zaskrbljenih glede cen nepremičnin. Nasprotno pa je med 35 in 44 % udeležencev raziskave na Portugalskem, Turčiji, Malti in Izraelu izrazilo zaskrbljenost glede cenovne dostopnosti. Presenetljivo pa je, da je kljub pomislekom glede cenovne dostopnosti manj kot polovica vprašanih pripravljena sklepati kompromise glede želene lokacije
Sobivanje kot sodobna nepremičninska revolucija
Sobivanje je trend, ki spodbuja souporabo prostorov. Pri skupnem bivanju vsak stanovalec uživa v zasebnem bivalnem prostoru, medtem ko si deli skupne prostore, kot so kuhinja, dnevna soba, kopalnica in hodnik. Sobivanje ne le, da omogoča kupcem, da združijo sredstva in si delijo lastniška tveganja, pač pa ponuja bogato izkušnjo skupnega življenja med enako mislečimi. Zanimanje za sobivanje v Evropi narašča, posebej je zanimivo najemnikom.
Solastništvo
Pri iskanju cenovno ugodnih nepremičnin se kot možnost pojavlja tudi solastništvo. Za mnoge Evropejce solastništvo ni le alternativni način nakupa nepremičnine, pač pa predstavlja edini način nakupa nepremičnine. Vsak peti Evropejec vidi solastništvo kot ključ do nakupa nepremičnine, ki si je sicer ne bi mogel privoščiti. Solastništvo je več kot delitev lastnine, gre tudi za delitev tveganj in odgovornosti. Za mnoge je solastništvo tudi strateška poteza za naložbo v nepremičnine.
Trajnostno življenje
V obdobju, ki ga opredeljuje podnebna kriza, lastniki nepremičnin sprejemajo inovativne trende, da bi zmanjšali ekološki odtis in negovali bolj zeleno prihodnost. Eden od pomembnejših trajnostnih virov je prehod na obnovljive vire. Skoraj 19 % vprašanih lastnikov nepremičnin je že namestilo sončne celice na svoje nepremičnine, kar 43 % pa jih razmišlja o prehodu na sončno energijo v bližnji prihodnosti. Energetska učinkovitost je tudi ključna prednostna naloga lastnikov nepremičnin, z vse večjim poudarkom na izboljšani izolaciji. Evropejci so tudi vedno bolj pozorni na porabo vode. Kar 40 % vprašanih lastnikov nepremičnin je že sprejelo ukrepe za namestitev pip z nizkim pretokom.
15-minutna mesta
Zasnova 15-minutnega mesta je vizionarska rešitev, ki postavlja ljudi v ospredje urbanističnega načrtovanja in spodbuja bolj trajnostno in napredno urbano okolje. Cilj je decentralizirati mesta, da bi zagotovili vse bistvene storitve (delovna mesta, trgovine, šole, zdravstvene ustanove) v 15 minutah hoje ali kolesarjenja. Zasnova 15-minutnih mest sproža radovednost po Evropi, vendar se stopnje ozaveščenosti razlikujejo med državami. Glavna prednost 15-minutnih mest, ki močno izstopa, je skrajšanje časa vožnje v službo – tako meni 55 % vprašanih.
Krmarimo torej med naraščajočo inflacijo, razvijajočimi se družbenimi normami in vedno večjo okoljsko ozaveščenostjo. Evropsko poročilo pozdravlja navdihujoče spremembe v izbiri življenjskega sloga in nepremičninskih preferencah po vsej celini.
