Pri spreminjajoči se trgovini na drobno, ki jo diktira spletna trgovina, se je pojavil nov dejavnik, digitalni marketing. Nekoliko presenetljivo mu je prvič vidneje začela pojenjati sapa, zato podjetja spet aktivneje iščejo fizičen stik s kupci.
Digitalni marketing je imel še ne dolgo nazaj nesporni primat oglaševanja prihodnosti; vse je mogoče točno izmeriti, testirati, slediti potrošnikom in ugotoviti njihove nakupne namene ter jih tako ali drugače pripeljati do končnega nakupa. V celoti gledano sicer digitalni marketing še vedno raste, vendar si skoraj vso rast prisvajata Google in Facebook. Zaradi relativne neučinkovitosti številnih digitalnih kanalov so podjetja prevetrila oglaševalske strategije. Tako je lani Procter & Gamble 200 milijonov dolarjev sredstev iz digitalnega marketinga preusmeril v drugo oglaševanje in kljub temu zabeležil za 10 odstotkov boljši izplen.
Digitalni marketing upočasnjujejo orodja za blokiranje oglasov, možnosti potrošnikov regulacije prejemanja oglasov in goljufije. Omejenost digitalnih poti sta zaznala tudi Google in Facebook, zato z različnimi sodelovanji s trgovinami iščeta tudi fizičen stik z ljudmi, če ne drugega jih izobražujeta in zabavata (slednji z VR očali). S takšno neposredno komunikacijo z ljudmi, ki na kraju samem preizkušajo izdelke, podjetja dobijo informacije, ki jih prek digitalnih kanalov ne morejo. Nakup in dostava pa se zatem izpeljeta prek spletne trgovine.
Razstavni prostor (showroom)
Zaradi potreb po prostorih, kjer se podjetja lahko predstavijo svojim kupcem, se je marsikatera klasična trgovina spremenila v nekakšen razstavni prostor (showroom). Seveda je še vedno največ potrošnikov v trgovskih centrih, vendar se tu odpirajo možnosti tudi za prostore na drugih lokacijah. Ti so lahko razmeroma majhni, saj ni več potreben prostor za veliko blago na policah, kot smo to vajeni v klasični trgovini. V slednji ga mora biti čim več, sicer je trgovina slabo založena. Pomembno je, da so arhitekturne rešitve prostora takšne, da je privlačen in primeren za srečanje podjetij s svojimi kupci. Najpomembneje pa je, da je na frekventni lokaciji.
Dobri časi mestnih lokalov se utegnejo vrniti, morda najdejo skupni jezik s spletno trgovino. foto: blogPROSTOR.si
Lokali v mestu
Znane so zgodbe nezasedenih lokalov v umirajočih mestnih jedrih, ki niso primerni za trgovine (nimajo parkirišč, premajhni so), kljub temu pa gre mimo še vedno veliko ljudi. Če je mestna politika slaba, so ljudje na ulici do popoldanskih ur, če pa se v mestu “dogaja”, potem ljudi ne zmanjka do večera. Nekdanje trgovine bi lahko zaživele kot razstavni prostori. Iz nepremičninsko investitorskega vidika je tudi “spodbudno”, da je zdaj vrednost teh lokalov, razen v Ljubljani, zvečine zelo nizka, saj lastniki in potencialni najemniki ne vedo, kaj bi z njimi. Nekatere občine jih oddajo celo za simbolično najemnino.
Stane Petavs, nepremičninski svetovalec RE/MAX Commercial in bloger na blogPROSTOR.si
