Kljub naši majhnosti je Slovenija raznolika tudi na nepremičninskem trgu.
Na poznavalce lokalnih nepremičninskih trgov smo se obrnili s vprašanji glede glavnih razlik na posameznih delih Slovenije.
V Ljubljani so cene rabljenih stanovanj dosegle 3000 evrov na kvadratni meter ter cene novih več kot 4000 eur na kvadrat.
»V Ljubljani povpraševanje še vedno močno presega ponudbo, zato cene tako rabljenih kot novih stanovanj, ob upoštevanju še nekaterih drugih dejavnikov, vztrajno rastejo. Kot kaže gre vse v to smer, da bodo kupci s povprečnimi plačami morali sklepati kompromise in iskati možnosti zunaj prestolnice, torej bodisi na obrobju mesta ali še nekoliko dlje.
Obstoječi in napovedani projekti v Ljubljani krepko presegajo 4.000 eur na m2 vendar je na situacijo potrebno pogledati tudi z vidika razvijalcev omenjenih projektov oziroma investitorjev. Tudi njihov “izračun” mora imeti na koncu smisel. Cene zemljišč za gradnjo tovrstnih objektov v Ljubljani dosegajo vrtoglave zneske in ko investitor na to doda še ostale stroške vezane na gradnjo, se zdijo cene novogradenj nekoliko bolj razumljive. Seveda to ne velja za vse projekte.«
Urška Hočevar, vodja agencije RE/MAX Vogal
Vasja Crnjakovič, področni vodja Severovzhodne in Savinjske regije navaja, da imajo najvišji cenovni rang nepremičnine v bližini centra mesta (mestne četrti Hudinja, Nova vas, Otok). Tovrstne lokacije nudijo neposredno bližino vseh za življenje pomembnih institucij (šole, zdravstveni domovi, vrtci, itd.). Za te lokacije je tudi praviloma zanimanje največje. Govori seveda o stanovanjih. Z oddaljenostjo od mesta se praviloma znižuje tudi cena.
»Na trgu je glede na vrsto nepremičnine, ki se prodajajo, največ stanovanjskih nepremičnin. Stanovanja se prodajo relativno hitreje kot hiše, parcele in poslovne nepremičnine. Želel bi pa še izpostaviti, da se je v času epidemije povečalo zanimanje za manjše hiše in bivalne vikende v bližini mest. Velikokrat se namreč na nas obrnejo stranke, ki želijo poleg hiše ali vikenda tudi nekaj zemljišča, saj si želijo do določene mere zagotoviti samooskrbnost.«
Vasja Crnjakovič, področni vodja Vzhodne Slovenije
Lidija Belovič, vodja agencije v Pomurju pravi, da je največje povpraševanje bilo zaznati po manjših vikendih in starejših hišah, potrebnih manjše obnove ali rekonstrukcije, ki bi bili uporabni za bivanje, saj so se v času epidemije potencialni kupci želeli umakniti iz mestnih stanovanj ter se približati naravi. Ker je v ospredje prišla bolj želja po menjavi stanovanj s hišami so iskali hiše z nizko vrednostjo, največ okrog 50.000 EUR.
» Glede na večje povpraševanje sicer zaznavamo rahel dvig cen, predvsem pa to, da lastniki ne želijo pretirano spuščati cene. Pričakovati je bilo, da bo prihajalo mogoče do “nujnih” prodaj zaradi finančne stiske, kot posledice slabše gospodarske situacije, vendar je za naše okolje značilno, da si ljudje zelo hitro poiščejo službo v bližnji Avstriji.«
Lidija Belovič, vodja RE/MAX Pomurje
Stanovanj je premalo tudi na Primorskem. “Lani je bilo v Istri približno 500 interesentov za nakup stanovanj. Povpraševanja je več kot ponudbe in to vpliva na rast cen,” pravi Matija Košir, iz agencije RE/MAX Obala.
“To hlastanje za nakupom je vplivalo tudi na priložnosti posameznikov. Čez palec lahko rečemo, da so cene starih stanovanj dosegale cene novih. Ko se pojavi kaj iz zasebne ponudbe, se hitro proda, če je cena kolikor toliko ugodna, to pomeni do 2500 evrov za kvadratni meter. Oglas lahko izgine že po treh urah. Karkoli je na obali dano v prodajo s ceno pod 100.000 evrov, ni dolgo v prodaji”
Matija Košir, RE/MAX Obala
Košir ne pričakuje, da bi cene padle, saj večje gradnje niso napovedane. Nekaj potenciala vidi še v mestnih jedrih, predvsem v Kopru: “Investitorji odkupujejo stare nepremičnine in jih obnavljajo za trg. To je dobro za mestno jedro, ker prihaja nov rang kupcev.”
Kljub raznolikosti, je vsem regijam skupno, da kljub padcu transakcij v času Covida, cene še naprej rastejo, predvsem zaradi pomanjkanja ponudbe stanovanj. Povpraševanje še vedno precej presega ponudbo na trgu kjer je predvsem pomanjkanje novih stanovanj za srednji razred, ki so cenovno bolj dostopna.
