Ne prezrite
EVROPSKA RAZISKAVA O TRGU STANOVANJSKIH NEPREMIČNINTRIJE NASVETI ZA PRODAJO NEPREMIČNINE V LETU 2021Kupiti ali prodati nepremičnino ali raje počakati?Kako so se v RE/MAX-u nepremičninski posredniki prilagodili omejitvam zaradi…Italijanka med pospravljanjem odkrila 475.000 evrov vredno obveznicoPAMETNI DOMOVIPONUDBA NEPREMIČNIN ZA RUSKO GOVOREČE KUPCE5 nasvetov za srečnejše leto 2021Cene stanovanjskih nepremičnin v 3. četrtletju 2020NOVA REALNOST: KAKO COVID 19 SPREMINJA TRG NEPREMIČNINUstrezna priprava nepremičnine na prodajoIzbor nepremičnin na obrobju naše prestolniceKje se bo gradilo največ stanovanj?Šest mitov o tem, kako tehnologija spreminja trg nepremičninNepremičninski trg v prvem polletju 2020Izgorelost nepremičninskih posrednikovRaziskava: RE/MAX EVROPA o vplivih COVIDA-19 na evropski nepremičninski trgPreden se odločite za nepremičninskega posrednika, mu postavite 10 ključnih…V 5 korakih do popolne lokacije novega domovanjaMirnski grad je dobil novega lastnika – speča lepotica se…Rast cen stanovanj v Ljubljani se je ustavila že pred…Svetovni dan otrok – 1. junijNepremičninski zmagovalci in poraženci epidemijeKako kupiti nepremičnino iz udobja vašega domaKako prodati nepremičnino iz udobja vašega domaKo nam virus kroji naše dniKako je Brexit vplival na ceno hiš v Združenemu kraljestvu…Na vrhu tudi v letu 2020: RE/MAX se je ponovno…Kako izbrati kvalitetno pohištvo iz IKEA trgovin?Obudimo spomine na RE/MAX letno srečanje na PtujuRE/MAX Reucon – evropska konvencija RE/MAX 2019 – skupaj ustvarjamo…Izrezovanje buč in dekoracija za noč čarovnicRE/MAX Evropska konvencija 2019 na MallorciVse se začne s postavitvijo primerne ceneKako lahko prostor za domačo pisarno poveča povpraševanje kupcev?Lastništvo doma: nakup ali gradnja?Srečno zaljubljena se podajata na lov za novim domomUspešni RE/MAX nepremičninski posredniki prodali vse nepremičnineKako je trg nepremičnin preživljal turbulentne čase v letih 2019…

Kako je trg nepremičnin preživljal turbulentne čase v letih 2019 in 2020

real-estate-3868287_1920.jpg

Zunaj so prvi uradni podatki, ki kažejo kako je epidemija Covid-19 vplivala na dejavnost nepremičninskega trga pri nas.

Normalno nepremičninsko trgovanje je bilo zaradi državnih ukrepov za zajezitev epidemije najprej onemogočeno v času prve razglasitve epidemije spomladi, nato pa še od razglasitve drugega vala epidemije oktobra do sredine letošnjega februarja oziroma prehoda epidemije v tako imenovano oranžno fazo.

Čeprav vse kupoprodaje nepremičnin, sklenjene v letu 2020 še niso evidentirane in podatki še niso obdelani za podrobnejše tržne analize, objavljamo začasne podatke na podlagi katerih je že možno oceniti vpliv epidemije na promet in cene nepremičnin do konca preteklega leta. Končni podatki o prometu in cenah nepremičnin za leto 2020 bodo objavljeni v rednem letnem poročilu  o slovenskem nepremičninskem trgu.

Za leto 2020 je bilo v Sloveniji zasedaj evidentiranih okoli 31.200 sklenjenih kupoprodajnih pogodb za nepremičnine, katerih skupna vrednost je znašala okoli 2,2 milijarde evrov. Na podlagi preliminarnih podatkov za leto 2020 ocenjujemo, da se je število sklenjenih kupoprodajnih poslov v preteklem letu v primerjavi z letom 2019 dejansko zmanjšalo za manj kot 15 odstotkov, medtem ko se je njihova skupna vrednost zmanjšala za okoli 20 odstotkov.

Glede na omejitve  trgovanja z nepremičninami je bil v preteklem letu padec števila sklenjenih kupoprodajnih poslov in njihove skupne vrednosti zaradi epidemije Covid-19 manjši od pričakovanega.

Število in skupna vrednost sklenjenih kupoprodajnih pogodb za nepremičnine, Slovenija, letno 2015 – 2020

Maja, ko so ukrepi nehali veljati, se je promet z nepremičninami, predvsem na račun pospešenega sklepanja poslov s stanovanjskimi nepremičninami, začel hitro povečevati. V primerjavi z aprilom 2020 se je število sklenjenih poslov povečalo za dobrih 55 odstotkov, njihova skupna vrednost pa za več kot 40 odstotkov. V primerjavi z majem 2019 je bilo sicer število poslov še vedno manjše za okoli 45 odstotkov, njihova skupna vrednost pa za okoli 65 odstotkov.

Deleži prometa s stanovanjskimi nepremičninami, predvsem hišami, in z zazidljivimi stavbnimi zemljišči so se leta 2020 v primerjavi z letom 2019 opazno povečali. V največji meri na račun pričakovano manjšega prometa z lokali, ki je v letu 2019, zaradi neobičajno velikega števila prodaj večjih trgovskih centrov, odločilno vplival na rekordno vrednost nepremičninskih poslov pri nas. Deloma pa tudi, ker je bil v času epidemiološke krize upad števila sklenjenih poslov za večino ostalih vrst nepremičnin večji kot za stanovanja, predvsem pa za hiše in zemljišča za gradnjo (stanovanjskih) stavb. 

Do sredine februarja smo za leto 2020 evidentirali približno 8.700 kupoprodaj stanovanj in 5.800 kupoprodaj hiš. Glede na to, da so podatki za leto 2020 še preliminarni, ocenjujemo da je bilo število transakcij s stanovanji v primerjavi z letom 2019 manjše za 15 do 20 odstotkov, medtem ko je bilo število transakcij s hišami manjše le za 5 do 10 odstotkov. Število transakcij s pisarnami in lokali je bilo po naši oceni leta 2020 manjše za 25 do 30 odstotkov. 

ŠTEVILO TRANSAKCIJ S STANOVANJSKIMI IN POSLOVNIMI NEPREMIČNINAMI

Povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah je lani še vedno močno presegalo ponudbo, predvsem kar se tiče novih stanovanjskih enot v večjih mestih. Zaradi majhne ponudbe in visokih cen pa se je število realiziranih transakcij s stanovanjskimi nepremičninami na primarnem trgu zmanjšalo še bistveno bolj kot na sekundarnem trgu. Zmanjševanje deleža prodaj novih stanovanjskih enot, ki smo mu priča že vse od leta 2015 oziroma od prodaje zalog stanovanj iz leta 2008 nasedlih projektov, se je tako nadaljevalo tudi lani. Delež prodaje novih stanovanj v večstanovanjskih stavbah se je s skoraj 8-ih odstotkov leta 2019 zmanjšal na dobrih 5 odstotkov. Leta 2015 je na primer znašal več kot 11 odstotkov.

Manjše število transakcij s poslovnimi nepremičninami leta 2020, za razliko od manjšega števila transakcij s stanovanjskimi nepremičninami, ni bilo le neposredna posledica državnih ukrepov za zajezitev epidemije, temveč tudi posledica zmanjšanega povpraševanja, ki ga je na trgu poslovnih nepremičnin povzročila negotovost poslovnih subjektov glede gospodarskih posledic epidemiološke krize.

Število evidentiranih transakcij za stanovanjske in poslovne nepremičnine.

Po marčevski zaustavitvi javnega življenja, in seveda tudi normalnega poslovanja z nepremičninami, je bilo lanskega aprila število evidentiranih transakcij s stanovanji in hišami za dve tretjini manjše kot aprila leto prej. Po preklicu epidemije se je število transakcij hitro vrnilo na raven pred epidemijo. Predvsem se je povečalo število transakcij s stanovanjskimi hišami. Po naših ocenah je bilo njihovo število junija 2020 že za skoraj 10 odstotkov večje kot junija 2019, nato pa je bilo od julija do avgusta 2020 za okoli 15 odstotkov večje kot v enakem obdobju leta 2019. Število transakcij s stanovanji v večstanovanjskih stavbah je bilo v tem obdobju v primerjavi z letom 2019 nekoliko večje le avgusta. 

Po jesenski razglasitvi drugega vala epidemije je bil padec števila transakcij s stanovanjskimi nepremičninami manj izrazit oziroma počasnejši kot spomladi. Še posebno, če upoštevamo, da vseh transakcij za zadnje četrtletje še nismo evidentirali. Po začasnih podatkih je bilo decembra 2020 število transakcij s stanovanji v primerjavi z decembrom 2019 manjše za okoli 35 odstotkov, s hišami pa za okoli 20 odstotkov. Po vsej verjetnosti se je upadanje števila sklenjenih transakcij s stanovanjskimi nepremičninami nadaljevalo tudi v novem letu, vsaj do sprostitve opravljanja nepremičninskih ogledov februarja.

Cene stanovanjskih nepremičnin in zemljišč za njihovo gradnjo so lani kljub epidemiji še nekoliko zrasle. Lahko rečemo, da epidemija sama po sebi ni imela večjega vpliva na cene nepremičnin oziroma na ponudbo in povpraševanje po njih. Zavedati pa se je treba, da epidemije še ni konec in da se vse njene gospodarske in socialne posledice še niso pokazale. Kdaj se bodo in koliko bo to vplivalo na nepremičninski trg v bodoče bo odvisno od nadaljnjega razvoja in trajanja epidemije ter uspešnosti državnih ukrepov za blaženje njenih posledic. 

Vir: Geodetska uprava RS

Share this post

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*

scroll to top