Nepremičnina ostaja ena izmed najbolj privlačnih naložb

Saving-money.png

V  času, ko smo priča doseganju realno zelo nizkih obrestnih mer za prihranke, ki jih ponuja tako ožji kot širši bančni trg, se vsakdo, ki želi svoje denarno imetje ohraniti ali gospodarno naložiti, upravičeno sprašuje, kam varno dolgoročno naložiti svoje prihranke.

Še vedno je pri naložbah potrebno upoštevati staro zlato pravilo, da je potrebno svoje prihranke razpršiti v vsaj tri osnovne košarice: nepremičnine, denarne prihranke in vrednostne papirje ali žlahtne kovine.

Kako se pravilno odločiti in najti pravo razmerje med navedenimi naložbami, je stvar velike modrosti, pa tudi sreče in danosti stalno spreminjajočih se okoliščin.

Prav gotovo so naložbe v kvalitetne nepremičnine vedno izziv, saj zahteva poznavanje trga nepremičnin, pri čemer je priporočljivo imeti stalen  kontakt z dobrim nepremičninskim svetovalcem.

Kam vlagati

Pri nas je še vedno prisotna miselnost, da je najbolje vlagati v nakup stanovanj (na dostopnih lokacijah, v mestih, s parkirnim mestom in dvigalom) in poslovnih prostorov in jih nato dajati v najem, zato je tudi tovrstnih vlaganj v naložbene nepremičnine v Sloveniji največ.

Zelo zanimiva so v zadnjem času tudi vlaganja v stavbna zemljišča, ki omogočajo gradnjo enega ali več stanovanjskih objektov.

Da  naložba v nepremičnine ostaja privlačna, ugotavlja tudi evropska raziskava PvvC Emerging Trends in Real Estate, Europe 2020, ki navaja: »Financiranje, gradnja in upravljanje nepremičnin, v katerih živi in dela pomemben del evropskega prebivalstva, imajo tudi pomembno družbeno in infra strukturno vlogo, predvsem v kontekstu uvedbe novih tehnologij in novih oblik mobilnosti kot smeri, v katero se bodo v 21. stoletju razvijala evropska mesta. Tako se naložbene priložnosti za tiste, ki vlagajo v razvoj nepremičninskih projektov, ne skrivajo le v velikih projektih, temveč tudi v novih trendih, ki prinašajo spremembe na področju urbane in avtonomne mobilnosti, ki bodo močno vplivale na strukturo mest 21. stoletja.«

Kaj je potrebno upoštevati pri nakupu nepremičnine kot investicije?

Donos je vsekakor prva stvar, ki jo od naložbe v nepremičnino pričakuje vsak naložbeni vlagatelj. Pri  vlaganju v nepremičnino pa moramo biti pozorni na pričakovane stroške, ki bodo tako kratkoročno kot tudi dolgoročno povezani z lastništvom nepremičnine. To so predvsem stroški vzdrževanja, prezračevanja, klimatizacije, nadomestil za stavbno zemljišče in drugih dajatev, povezanih s posedovanjem nepremičnine.

Kreditni pogoji, ki jih ponujajo tako domače kot tudi tuje banke, so zelo mikavni. Pri sklepanju kreditnih pogodb je potrebno biti pozoren na drobni tisk, v katerem so običajno določene klavzule o dolgoročnem spreminjanju aktualnih obrestnih mer. V današnjih razmerah je pomembno, da se s posojilodajalcem dogovorimo za čim nižjo spreminjajočo se obrestno mero. Pri najemanju posojil, ki so trenutno v glavnem še vedno ugodna, je  potrebno paziti, da s strani posojilodajalca ne sprejemamo zavez, ki bi nam zaradi morebitnih rasti obrestnih mer v času odplačevanja posojila  poslabšale ali pomembneje načele ekonomiko naložbe.

Slovenci svoje domovanje najraje kupimo

Ko pa vlagamo v nepremičnino, ki bo pomenila naš dom, se ne ukvarjamo z vprašanjem donosa, ampak v večji meri z udobnostjo in varnostjo, ki nam jo bo naša nepremičnina nudila. Znano je, da si večina Slovencev želi bivati v lastnem domu.

Leta 2017 je večina prebivalstva v vsaki državi članici EU živela v lastniških stanovanjih, pri čemer je ta delež znašal najmanj 51,4 % v Nemčiji in največ 96,8 % v Romuniji, okrog 90% se vrti tudi številka v Sloveniji.

V samostojnih hišah so ljudje najpogosteje živeli na Hrvaškem (70,7 %) in pri nas v Sloveniji (65,2 %), sledita Romunija (64,7 %) in Madžarska (63,8 %). Visok delež ljudi, ki živijo v dvojčkih, pa je zlasti značilen za Združeno kraljestvo (60,4 %), Nizozemsko (58,7 %) in Irsko (51,7 %).

Cenovna dostopnost stanovanj glede na prihodke

Zadnje čase je na to temo veliko pomislekov. Pa poglejmo, kaj pravijo številke Eurostata. Razlike med članicami EU so zelo velike. Obstajajo številne države, pri katerih le majhen delež prebivalstva živi v stanovanjih, katerih stroški presegajo 40 % razpoložljivih dohodkov.
To velja zlasti za Malto (1,4 %) in Ciper (3,1 %). Povsem drugačno je stanje v Grčiji, kjer je bilo v takšnem stanovanju leta 2017 kar 40,5 % populacije. Velik delež je bil tudi v Bolgariji (20,7 %), Nemčiji (15,8 %) in na Danskem (15 %). V Sloveniji je bil  ta delež 5,7 %, kar je ugodno. So pa bili v velikih težavah tisti, ki so svoja stanovanja iskali na odprtem trgu. Tu jih ima težave kar 29 %. Toda to je težava celotne EU, delež je namreč v povprečju znašal 28 %.

Pomanjkanje novogradenj

V primerjavi s preostalimi članicami EU je v Sloveniji najbolj problematično stanje na področju novogradenj. Manj se jih na trgu znajde le še na Danskem. Veliko pomanjkanje novogradenj neizbežno vodi v višanje vseh cen nepremičnin, sploh v mestih, ki so mikavna za priseljevanje. Šolski primer takšnega trga je prav Ljubljana, medtem ko težav s previsokimi cenami v nekaterih okoliških mestih z zadostnim številom novogradenj ni.

eurostat-stanovanjska-razmerja
Vir: Eurostat.

Stanovanjska razmerja

V letu 2017 je 26,5 % evropske populacije živelo v stanovanju, obremenjenem s posojilom ali hipoteko, medtem ko jih je 42,2 % posedovalo stanovanje brez dolgov, vezanih nanj. Skupaj je torej v lastniških stanovanjih živelo 69,3 % Evropejcev.

Preostali so živeli v najetih stanovanjih, ta so plačevali v 20 %  po tržni ceni, v 10,7 % pa po subvencionirani, oziroma zanj niso plačevali najemnine.

Share this post

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*

scroll to top