Ne prezrite
Cene stanovanjskih nepremičnin v 2. četrtletju 2021 ponovno višjeNAZAJ V ŠOLO: KAKO PRILAGODITI DOM NA NOVO ŠOLSKO LETOAprila transakcije z nepremičninami na predkoronski ravniZaupanje v nepremičninski trg se nadaljujeCene stanovanjskih nepremičnin v prvem četrtletju 2021EVROPSKA RAZISKAVA O TRGU STANOVANJSKIH NEPREMIČNINTRIJE NASVETI ZA PRODAJO NEPREMIČNINE V LETU 2021Kupiti ali prodati nepremičnino ali raje počakati?Kako so se v RE/MAX-u nepremičninski posredniki prilagodili omejitvam zaradi…Italijanka med pospravljanjem odkrila 475.000 evrov vredno obveznicoPAMETNI DOMOVIPONUDBA NEPREMIČNIN ZA RUSKO GOVOREČE KUPCE5 nasvetov za srečnejše leto 2021Cene stanovanjskih nepremičnin v 3. četrtletju 2020NOVA REALNOST: KAKO COVID 19 SPREMINJA TRG NEPREMIČNINUstrezna priprava nepremičnine na prodajoIzbor nepremičnin na obrobju naše prestolniceKje se bo gradilo največ stanovanj?Šest mitov o tem, kako tehnologija spreminja trg nepremičninNepremičninski trg v prvem polletju 2020Izgorelost nepremičninskih posrednikovRaziskava: RE/MAX EVROPA o vplivih COVIDA-19 na evropski nepremičninski trgPreden se odločite za nepremičninskega posrednika, mu postavite 10 ključnih…V 5 korakih do popolne lokacije novega domovanjaMirnski grad je dobil novega lastnika – speča lepotica se…Rast cen stanovanj v Ljubljani se je ustavila že pred…Svetovni dan otrok – 1. junijNepremičninski zmagovalci in poraženci epidemijeKako kupiti nepremičnino iz udobja vašega domaKako prodati nepremičnino iz udobja vašega domaKo nam virus kroji naše dniKako je Brexit vplival na ceno hiš v Združenemu kraljestvu…Na vrhu tudi v letu 2020: RE/MAX se je ponovno…Kako izbrati kvalitetno pohištvo iz IKEA trgovin?Obudimo spomine na RE/MAX letno srečanje na PtujuRE/MAX Reucon – evropska konvencija RE/MAX 2019 – skupaj ustvarjamo…Izrezovanje buč in dekoracija za noč čarovnicRE/MAX Evropska konvencija 2019 na MallorciVse se začne s postavitvijo primerne ceneKako lahko prostor za domačo pisarno poveča povpraševanje kupcev?Lastništvo doma: nakup ali gradnja?Srečno zaljubljena se podajata na lov za novim domom

Banka Slovenije: Ukrepi osredotočeni na zmanjšanje rasti potrošniških posojil, ne stanovanjskih

Ljubljana, 6. novembra – Ukrep Banke Slovenije za kreditiranje gospodinjstev je usmerjen v znižanje potrošniških kreditov velikih zneskov in dolgoročnostjo. Obžalujemo razpravo v javnosti, ki problematizira stanovanjsko kreditiranje, kjer pogoji ostajajo nespremenjeni, je danes poudaril namestnik guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc.

Brdo pri Kranju, Kongresni center Brdo.
Namestnik guvernerja banke Slovenije Primoža Dolenca.
Foto: Bor Slana/STA
Arhiv STA

Namen našega priporočila bankam, ki je veljal od novembra 2016, torej zadnja tri leta, in sedaj ukrepanja je “preprečiti pretirano kreditno aktivnost v segmentu potrošniških posojil. Pričakujemo, da se bo rast nekoliko umirila in da bo skladna z ostalimi gospodarskimi parametri”, je pojasnil in dodal, da njihova politika “ni kurativna, temveč preventivna”.

V minuli krizi so bila problematična posojila podjetjem, katerih rast je sedaj zelo nizka. Danes je delež posojil gospodinjstev večji od deleža posojil podjetjem. “Potencialna nevarnost sedaj izhaja iz drugega dela finančnega trga kot takrat,” je dejal. S tem želijo v celotnem obdobju odplačevanja posojil preprečiti kopičenje slabih posojil. “V segmentu potrošniškega kreditiranja želimo imeti zdravo kreditiranje,” je ponovil Dolenc.

Banka Slovenija je zavrnila navedbe združenja bank, ki trdi, da 213.000 do 380.000 upokojencev, ki prejema starostno pokojnino do 700 evrov, ne bo moglo več dobiti kredita. “Dejansko stanje kaže, da jim banke že doslej niso odobravale kreditov. Podatki za lani kažejo, da je bilo tem osebam odobrenih 0,8 odstotka stanovanjskih kreditov in 8,7 odstotka potrošniških kreditov.

Zavrnila je ocene, da vsaj 114.000 ali 20 odstotkov zaposlenih z neto plačo do 928 evrov in (so)preživljanjem enega otroka, ne bo moglo dobiti kredita. Tem osebam je bilo lani odobrenih štiri odstotke stanovanjskih kreditov in 21 odstotkov potrošniških kreditov. Prvo je po ocenah guvernerja Banke Slovenije Boštjana Vasleta družbeni problem, ki ga je treba reševati s stanovanjsko in dohodkovno politiko, ne s kreditiranjem.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj je ocenil, da bo učinek teh ukrepov na zasebno potrošnjo minimalen, podobno pričakujejo v Banki Slovenije. Potrošniških kreditov je za 2,9 milijarde evrov, kar predstavlja približno 10 odstotkov zasebne potrošnje v Sloveniji (okoli 25 milijard evrov). “Prepričani smo tudi, da se bo del izpada potrošniških posojil prenesel v segment stanovanjskih posojil,” je dejal Dolenc.

Banka Slovenije je ugotovila, da banke vse prevečkrat potrošnike usmerijo namesto k najemu stanovanjskega k najemu potrošniškega posojila, kjer zaslužijo več. V okolju nizkih oz. negativnih obrestnih mer so namreč obrestne mere za potrošniška posojila v povprečju šestodstotne, za stanovanjska manj kot tri odstotke. Poleg tega so stanovanjska posojila v Sloveniji dražja kot v nekaterih sosednjih državah in v povprečju EU.

Kot so nanizali v Banki Slovenije, so stroški kreditojemalca za kredit v višini 15.000 evrov z ročnostjo sedem let v primeru potrošniškega (gotovinskega) posojila z variabilno obrestno mero 19.356 evrov, s fiksno 19.548 evrov, za stanovanjskega pa s prvo 16.562 evrov, z drugo 17.152 evrov. Razlika med kreditoma je pri variabilni obrestni meri 2794 evrov, pri fiksni pa 2396.

Ponovili so, da potrošniška posojila niso problematična, problematična je njihova rast. Težava je tudi podaljševanje ročnosti, saj je že polovica teh posojil daljših od sedem let, in povečevanje njihovega povprečnega zneska. Če se najema kredit za stvar daljše ročnosti ali za stanovanjske namene, naj se vzame ustrezen kredit. To je bolj ugodno tudi z davčnega vidika, saj ni gotovine, potrebni so ustrezni dokumenti.

V Banki Slovenije so izpostavili, da se v zadnjem času povečujejo predvsem potrošniški krediti, ki jih najemajo osebe s prihodki, večjimi od povprečne neto mesečne plače. Največ potrošniških kreditov se praviloma najema za nakup računalniške opreme, potovanja in stvari krajših ročnosti. Zlasti za slednje visoki zneski posojil z ročnostjo nad sedem ali 10 let niso primerni, so poudarili.

Banke so bile s prvimi priporočili glede kreditiranja prebivalstva seznanjene septembra 2016 in vse do sedaj niso poročale o težavah, o katerih sedaj govorijo, je povedal Vasle. Ker so ugotovili, da banke priporočil ne upoštevajo in da so odstopanja prevelika, so jih prevedli v obvezni instrument.

Pri stanovanjskih posojilih so bila v prvem letošnjem četrtletju odstopanja bank od priporočila glede razmerja med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca pri 18 odstotkih kreditov, priporočila glede ročnosti pa so pri potrošniških posojilih odstopala v 50 odstotkih.

Banka Slovenije tudi po uveljavitvi ukrepov dopušča odstopanja. Za potrošniške kredite veljajo do 15 odstotkov zneska novoodobrenih kreditov za instrument omejevanja ročnosti, a ročnost ne bo smela preseči 10 let, za obe vrsti posojil pa do 10 odstotkov zneska novoodobrenih kreditov za instrument omejevanja razmerja med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca.

Slovenija pri ukrepanju ni osamljena. Makroekonomske ukrepe je namreč glede na specifike uvedlo 15 evropskih držav. Slovenije ima najdaljšo ročnost potrošniških posojil v evrskem območju. Delež teh posojil z ročnostjo nad pet let znaša 79 odstotkov, visok delež imata Slovaška in Portugalska, ki sta tudi omejili ročnosti. Evrsko povprečje je pri 50 odstotkih. Slovenija vodi tudi po deležu potrošniških posojil v vseh posojilih. Ta znaša 27 odstotkov, evrsko povprečje je pri 12 odstotkih.

Kot je ugotovil Vasle, je ukrep “na površje naplavil številne težave, ki jih imamo v Sloveniji”. A mi nimamo mandata za reševanje vseh težav, naša dolžnost je, da v okolju, ki ga imamo, ne prihaja do ekscesov in da skrbimo za finančno stabilnost. Možno je, da se bodo ljudje zadolževali na sivem trgu, a v Banki Slovenije ocenjujejo, da bo “za večino populacije ukrep deloval”.

Vasle je povedal še, da je svet Banke Slovenije, ki ga sestavljajo on in štirje viceguvernerji, ukrepe sprejel soglasno. Glede pritiskov javnosti in politike pa je dejal, da so se ob sprejemu funkcije zavezali, da bodo “neodvisna in strokovna institucija in da bodo tako tudi delovali”.

Banka Slovenije je z novembrom ročnost potrošniškega posojila omejila na največ sedem let oz. 84 mesecev. Razmerje med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca ne sme preseči 50 odstotkov za osebe z dohodki do dvakratnika bruto minimalne plače in 67 odstotkov za preostali del dohodka. Imetniku kredita mora po plačilu obroka ostati 76 odstotkov bruto minimalne plače, če ima vzdrževane družinske člane, sorazmerno več.

Ukrep Banke Slovenije na področju stanovanjskih posojil ni prinesel novosti. Zavezujoč ukrep je razmerje med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca, ki ne sme preseči 50 odstotkov za osebe z dohodki do dvakratnika bruto minimalne plače in 67 odstotkov za preostali del dohodka. Priporočilo je ostalo to, da razmerje med zneskom kredita in vrednostjo stanovanjske nepremičnine, s katero je kredit zavarovan, ne presega 80 odstotkov.

Koliko mora posamezniku ostati po plačilu obroka, izhaja iz predelitve v zakonih o izvršbi in zavarovanju ter o davčnem postopku. Banke na to priporočilo, ki ga je Banka Slovenije postavila septembra 2016, nikoli niso podale pripomb. Banki Slovenije so v večini primerov zagotavljale, da so ga prenesle v interne politike, so povedali v centralni banki.

Za starša z dvema mladoletnima otrokoma, ki prejemata povprečno plačo, se za najem stanovanjskega posojila tako ne bo nič spremenilo: tako pred kot po uvedbi ukrepov v primeru stanovanjskega kredita na 20 let bi dobila po okoli 30.000 evrov vsak.

Vir: STA.si

Share this post

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*

scroll to top