Ko izbiramo dom, gledamo kvadraturo, lego in ceno. Redko pa pomislimo na ljudi, ki bodo živeli zraven nas. A sosedje pomembno vplivajo na to, kako dobro se doma počutimo. Nova evropska raziskava RE/MAX, v kateri je sodelovalo več kot 22.000 ljudi iz 24 držav, je preverila, kako Evropejci živimo s sosedi. Slovenci smo se izkazali za presenetljivo dobre sosede.

Poznamo se po imenu
Skoraj polovica Slovencev (46 %) svoje sosede pozna po imenu in z njimi občasno poklepeta. Več kot tretjina (34 %) pa jih sosede pozna tako dobro, da se z njimi redno druži. To je več od evropskega povprečja (29 %).
Le 10 % Slovencev sosede pozna samo na videz, ne pa po imenu, in le 2 % jih ne bi prepoznali na ulici. V Evropi je slika precej drugačna. Na Finskem se s sosedi redno druži le 11 % ljudi, na Malti 10 %. Najbolj družabni sosedje v Evropi so Romuni, kjer se s sosedi redno druži skoraj polovica ljudi (46 %).
Klepet čez ograjo je še vedno živ
Slovenci se s sosedi ne le poznamo, ampak tudi pogovarjamo. Kar 65 % jih redno poklepeta z ljudmi v soseski, ko jih sreča zunaj, kar je več od evropskega povprečja (56 %). Več kot polovica (56 %) se z ljudmi iz bližine tudi druži, tretjina (33 %) pa sosedom rada priskoči na pomoč.
Pri nas še vedno velja, da sosed med dopustom poskrbi za vaše rože, pomaga pri selitvi ali posodi vrtalnik.
Na vasi drugače kot v mestu
Odnosi s sosedi so močno odvisni od tega, kje živimo. V vaseh se s sosedi redno druži približno 40 % ljudi, v mestih pa le dobra petina. V mestih je tudi pogosteje, da sosede poznamo le na videz: tako je pri vsakem petem meščanu.
Razlike so tudi med generacijami. Mladi iz generacije Z se s sosedi družijo skoraj enako pogosto kot starejši, a jih je več takih, ki se sosedom raje izognejo (12 %, med starejšimi le 3 %).
Kaj nas pri sosedih moti?
Dobra novica: več kot polovice Slovencev (52 %) pri sosedih ne moti prav nič, kar je celo nekoliko več od evropskega povprečja (50 %).
Kadar pa nas kaj moti, je to najpogosteje:
- hrup, kot so glasna glasba, prepiri ali kričanje (18 %),
- neprijazno ali nespoštljivo vedenje (9 %),
- neurejena okolica sosedove hiše (8 %),
- glasni hišni ljubljenčki (8 %).
Parkiranje, ki je v marsikateri evropski državi velik vir sporov, moti le 4 % Slovencev. Prav toliko pa jih moti, da se sosedje z njimi pogovarjajo več, kot bi si želeli.
Zakaj je to pomembno pri nakupu doma?
varnosti, pomoč v vsakdanjih situacijah in občutek, da ste res doma. Slabi odnosi pa lahko še tako lep dom spremenijo v vir stresa.
Zato pred nakupom svetujemo:
- obiščite sosesko ob različnih urah, tudi zvečer in ob vikendu,
- povprašajte sosede, kako se živi v soseski,
- bodite pozorni na urejenost skupnih prostorov in okolice,
- vprašajte posrednika, kaj ve o soseski in morebitnih posebnostih.
