Kriteriji kakovosti bivanja v Sloveniji in Evropi

Želja po kakovostnem bivanju je stara prav toliko kot človeštvo, kriteriji za ugotavljanje pa povsem različni in odvisni od posameznika oziroma skupine tistih, ki te pogoje postavljajo. Predstavili vam bomo kriterije kakovosti bivanja pri nas, v Sloveniji, in drugje v Evropi.

Kriteriji kakovosti bivanja so zelo različni – za nekoga je to stanovanje v stolpnici v najživahnejšem delu velemesta, za drugega tišina in samotnost brunarice sredi gozda, za tretjega svoboda avtodoma. Kriteriji kakovosti bivanja so prav tako odvisni od zahtev določene skupine uporabnikov: ali je to mlada družina z otroki ali brez njih, družina z odraslimi otroki, so to starostniki, študenti ali samski. Vsi imajo namreč na kakovost bivanja svoj pogled, ki se lahko spreminja skozi različna življenjska obdobja. Skoraj zagotovo pa bi se večina strinjala, da je, ko govorimo o kakovostnem bivanju, na prvem mestu dovolj veliko in ustrezno opremljeno bivališče v prijazni in varni soseski z dostopnimi storitvami. Hkrati je seveda pomembno, da zemlja, na kateri bivamo in morda vrtnarimo, ni onesnažena, ter da sta zrak, ki ga dihamo, in voda, ki jo pijemo, čista.

Kateri so osnovni standardi kakovosti bivanja?

Kljub različnim pogledom so se v dolgoletnih raziskavah potreb in pogojev bivanja, ki se sicer nenehno spreminjajo, izoblikovali določeni standardi kakovosti bivanja. Zagotovo med osnovne človekove potrebe spadajo urejeni pogoji bivanja, ki so v skladu s kulturo naroda ali skupine posameznikov. Bivanje mora v prvi vrsti zadovoljiti človekove temeljne zahteve in potrebo po počitku, zaščiti, varnosti ter zasebnosti, poleg tega pa ustvarja možnost komunikacije in omogoča identifikacijo. Iz tega tudi izhajajo temeljni kriteriji kakovosti bivanja, ki so:

  • prijetno, zdravo in čisto bivalno okolje
  • urejena infrastruktura
  • dostopnost od kraja bivanja do delovnega mesta
  • dostopnost storitev (zdravstvena oskrba, varstvo otrok, šole, uradi, knjižnice, restavracije)
  • možnosti za rekreacijo, šport in druge prostočasne aktivnosti
  • bližina zelenega pasu
  • dostopnost do čiste vode, energetskih virov, interneta
  • sobivanje z miroljubnimi, ustvarjalnimi ljudmi, ki spoštujejo in sprejemajo drug drugega
  • občutek pripadnosti in solidarnost
  • vključenost v javno življenje …

V zadnjem času se med kriteriji kakovosti bivanja vse bolj poudarja tudi kakovost zraka, ki ga dihamo, število sončnih dni ter svetlobna in zvočna onesnaženost ter onesnaženost z elektrosmogom.

Kakovost bivanja v Sloveniji veliko boljša kot pred leti

Kakovost bivanja je v Sloveniji danes bistveno boljša kot pred desetletji, saj razvoj tehnike in materialov omogoča optimalno kakovost bivalnega okolja. Po letu 1991 se je skladno z novo stanovanjsko zakonodajo močno povečal delež lastniških stanovanj, saj so bili pogoji za odkupe zelo ugodni in je večina najemnih stanovanj prešla v zasebno lastništvo. To je – delno zaradi lastniške strukture, delno zaradi nove zakonodaje – imelo za posledico večjo skrb za kakovostnejše vzdrževanje starih stanovanjskih objektov, predvsem s področja energetske prenove, kot tudi zahtevnejše pogoje pri gradnji novih stanovanjskih objektov. Kakovost gradnje, pogoje vzdrževanja, predvsem pa energetsko prilagojenost stanovanjskih objektov pri nas urejajo številni zakonski in podzakonski akti ter pravilniki, ki natančno opredeljujejo pogoje, ki jih morajo izpolnjevati novogradnje in posodobitve ter prenove starejših bivalnih objektov. Tudi stanovanjska politika države je dobro nadzorovana in prilagojena zahtevam in pogojem, ki jih imajo druge države EU.

Zaradi gospodarske krize je po letu 2000 prišlo do stagnacije izgradnje novih stanovanj, saj je bilo na razpolago veliko neprodanih stanovanj, ki pa so se do leta 2017 v glavnem odprodala. V letu 2018 se je pričela ponovna intenzivna gradnja kakovostnih stanovanj, grajenih z najsodobnejšimi materiali, ki bodo tudi po zaslugi veljavne zakonodaje odgovarjala visokim zahtevam kriterijev kakovosti bivanja, predvsem energetskega.

Velja omeniti, da je v Sloveniji delež lastniških stanovanj bistveno višji kot v drugih državah Evropske unije. Kot je razvidno iz javno dostopnih podatkov, je na območju EU namreč nekaj več kot 70 % lastniških stanovanj, v Sloveniji pa več kot 78 %. Ne nazadnje pa je pomemben kriterij pri ugotavljanju kakovosti bivanja tudi povprečna velikost stanovanja, ki je v Sloveniji v povprečju veliko 80 m2, kar je blizu evropskega povprečja, ki znaša okrog 85 m2. Res pa je, da je velikost stanovanja relativen pojem, saj Američanom 80 m2 predstavlja malo stanovanje, prebivalcu Hongkonga pa ta velikost pomeni pravi luksuz.

Mlade družine si vse pogosteje urejajo dom na podeželju

V želji po kakovostnem bivanju se predvsem pri mladih družinah v vedno večji meri pojavlja želja po domu na podeželju, saj tam ni hrupa, prometne gneče in mestnega vrveža. Obenem pa je razlog za to tudi ta, da se na podeželju pogoji za večjo kakovost bivanja izjemno hitro izboljšujejo: prometne povezave z mestnimi in industrijskimi središči so vse boljše, infrastruktura v vaških središčih je urejena, vedno večja socializacija podeželja pa ponuja nove možnosti za kakovost bivanja v teh okoljih. Ob tem je običajno bivanje na podeželju povezano z lastništvom manjših ali večjih zemljišč, na katerih je možna tudi pridelava hrane.

Pri mladih v nekaterih državah EU vse pogosteje zasledimo tudi zanimanje za majhne, velikokrat celo mobilne hiške, v katerih je bivanje povsem prilagojeno velikosti prostora in omogoča specifične užitke, ki jih ni mogoče primerjati s standardi bivanja, ki smo jih vajeni.

Tudi starejši živijo vse kakovostnejše življenje

Posebna pozornost je v zadnjem času namenjena tudi višji kakovosti bivanja starejših. Vse več pozornosti se namreč posveča izgradnji varovanih stanovanj, ki nudijo dodatne ugodnosti in višji standard bivanja ljudem v zrelih letih. Najnovejša oblika, o kateri razmišljajo skupine starejših, pa tudi ministrstvo za okolje in prostor ter druge institucije, ki se ukvarjajo s kakovostjo bivanja starejših, je projekt pod imenomsobivam”. Gre za skupno bivanje manjših skupin starejših ljudi (z enakimi ali podobnimi interesi) v bivalnih skupnostih, ki jih je možno organizirati v stanovanjskih hišah in stanovanjih, prilagojenih temu načinu bivanja. To je oblika sobivanja, po kateri bi se določene interesne skupine starostnikov združevale v bivalnih skupnostih, z namenom sobivanja. Pri tem bi starejše osebe, ki same bivajo v velikih hišah ali stanovanjih, te nepremičnine prodale in ta ista stanovanja ponudile v souporabo še drugim enako mislečim iz svoje generacije ali se jim pridružile v njihovem bivalnem okolju. Projekt je prav gotovo povezan s številnimi izzivi, saj bo treba prestopiti številne ovire in odpraviti pomisleke, ki se še pojavljajo v okvirih slovenske mentalitete.

Kakšna je kakovost bivanja po svetu?

Z  raziskavami, povezanimi s kakovostjo bivanja, ter s kriteriji za ugotavljanje se danes ukvarjajo številne institucije in posamezniki tako pri nas, kot tudi v tujini. Med najaktivnejšimi in priznanimi je institucija MERCER iz New Yorka, ki deluje v več kot 140 državah po vsem svetu. Pri njih vsako leto pripravijo posodobljeno poročilo o kakovosti bivanja v posameznih državah in mestih v Evropi in svetu. Med najpogosteje upoštevanimi kriteriji, ki se uporabljajo za ugotavljanje kakovosti bivanja in po katerih se v sodobnem času mesta uvrščajo na lestvico, so:

  • kakovost stanovanja (način gradnje, starost stanovanja in možnost kakovostne prenove, prilagojene sodobnim standardom, osnovna infrastruktura)
  • kakovost arhitekture (stavbna tipologija, fasade stavb)
  • kakovost območja (značaj prostora, prilagodljivost, raznolikost, dostopnost, soseska).

Pri tem je treba upoštevati tudi kriterije ekonomskega in socialno-kulturnega okolja, storitve in transport, rekreacijo, potrošniške dobrine, možnost prehranjevanja, čisto in varno okolje, spremljajočo infrastrukturo (ulice, trgi, zelenice, parki …), bližino šole, vrtcev, servisnih storitev, restavracij, zdravstvenih institucij, objektov za šport in rekreacijo, kulturnih institucij, dostopnost do elektronskih medijev itd.

Glede na navedene kriterije je leta 2017 prvo mesto na lestvici kakovosti bivanja v Evropi zasedlo avstrijsko glavno mesto Dunaj, za njim pa Zürich (Švica) in München (Nemčija). Sledijo jim še Düsseldorf in Frankfurt (Nemčija), Ženeva (Švica), Köbenhavn (Danska) in Amsterdam (Nizozemska) ter Bern (Švica) in Berlin (Nemčija). V svetovnem merilu sta najvišji mesti na lestvici zasedla Auckland (Nova Zelandija) in Vancouver (Kanada). Glavno mesto SlovenijeLjubljana – je bilo po teh kriterijih uvrščeno na 76. mesto. Zanimivo je, da gostje iz velikih evropskih mest, ki obiščejo našo državo, pravijo, da ima Slovenija zaradi raznolikosti, naravnosti in lepote pokrajine velik potencial za razvoj in zagotavljanje visoke kakovosti bivanja. To naj bo izziv za vse na področju projektiranja, izgradnje, obnove in prodaje bivalnih nepremičnin.

To naj bo izziv za vse na področju projektiranja, izgradnje, obnove in prodaje bivalnih nepremičnin.

Stavbna in bivalna biologija (SBB) za življenje v bolj zdravem okolju
Z bivalnim okoljem sodobnega človeka se ukvarja tudi stavbna in bivalna biologija (SBB), ki temelji na znanstvenih raziskavah in meritvah, ki so opravljene s sodobnimi merilnimi napravami ter z natančno določenimi standardi. Namenjena je tistim, ki na prvo mesto postavljajo zdravje in osebno zadovoljstvo. Dandanes namreč naše telo in celotno bivalno okolje močno obremenjujejo dejavniki iz okolja, kot so razne kemikalije, pesticidi, tehnična, naravna in magnetna sevanja, elektrosmog, plini, plesni itd. Ti lahko povzročijo različne zdravstvene težave in bolezni, ki jih je težko odpraviti le z zdravim načinom življenja. Če se želimo tem negativnim dejavnikom iz okolja izogniti, si lahko pomagamo s stavbno in bivalno biologijo (SBB). Strokovnjaki omenjene metode namreč na podlagi meritev ocenjujejo zdravstvena tveganja v bivalnih in delovnih okoljih, obenem pa sodelujejo tudi pri nakupih nepremičnin in načrtovanju novogradenj. Predvsem pri slednjih velja preveriti morebitne negativne vplive in pri izgradnji upoštevati in vgraditi tiste sodobne, tehnično preverjene materiale in naprave, ki preprečijo negativne vplive, ki jih le-ti imajo na človeško telo.

Share this post

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*

scroll to top