Potek gradnje je duhovni proces, človek je ustvarjal in ustvarja projekte po vzgledu na naravo in v sodelovanju z izročili lastne duše. Našim prednikom se je zdelo samoumevno, da je hiša del okolja: za gradnjo in opremljanje hiše so uporabili domače materiale. Zgodovina je prepolna različnih gradbenih stilov, ki so se kar vrstili drug za drugim in izražali življenjski utrip določenega obdobja. V sodobnem času odkrivamo stara znanja in se odpiramo sodobnim načinom gradnje. Novodobni trendi se usmerjajo v izboljšanje gradbenih tehnik, iščejo se bolj trdni in zanesljivi materiali, poskuša se doseči čim krajši rok gradnje s prihranki na materialnih stroških…
Veliko mladih družin sanja o svoji hiši. Veliko dobrih razlogov govori v prid bivanja v lastni hiši: ni potrebno plačevati najemnine, življenjski slog je individualen, hiša je skoncentrirana vrednost, ki nas spremlja tekom življenja. Pogosto se na začetku pojavi dilema: graditi ali kupiti že zgrajeno hišo? Odločitev je predvsem odvisna od razpoložljivih finančnih sredstev in časa, nakup nepremičnine poteka hitreje kot pa gradnja. Sanje o gradnji lastne hiše predstavljajo začetek velikega, pogosto enkratnega življenjskega izziva, naslednji korak je izbira zemljišča, sledi načrtovanje procesa gradnje, izbira gradbenih in drugih materialov, gradnja, opremljanje prostorov, selitev v novi dom. Bodočo hišo najprej sanjamo, to je faza notranje arhitekture, ki se je lotimo v domišljiji. Hiša, izoblikovana v fazi premišljevanja, bo čez čas postala naš dom za dalj časa, mogoče bo ostala našim zanamcem.
Preden poiščemo arhitekta, se lotimo planiranja gradnje hiše na igriv način, zberemo ideje in se ne obremenjujmo z finančnimi in tehničnimi omejitvami. Z družinskimi člani prehodimo zemljišče, v predpripravah se miselno in duhovno povežemo z novim domom. Pomembno je predvideti čas trajanja gradnje: če se gradnja prehitro odvija, se nam lahko zgodi, da duhovno in duševno težko sledimo gradbenim procesom. Posnemamo slikarja, v domišljiji korak za korakom ustvarjamo sliko novega doma. Usmerimo duha v roke, narišemo skico, prenesemo ideje na papir, dovolimo mislim in notranjim slikam da pridejo do izraza in jih spravimo na svetlobo dneva. Predvidimo mesto za hišo, velikost le te, ne pozabimo na okolje – poiščemo prostor za drevesa, otroško igrišče, romantični kotiček za dva, mesto za srečanja z prijatelji, ribnik in podobno… Narišemo sanjsko hišo, vhodna vrata, okna, streho, teraso in vse kar menimo da je pomembno. Ko narišemo zunanjo podobo hiše, se premaknemo v notranjost. Izdelamo prvo skico prostorov, upoštevaje oblike in velikost. Ne obremenjujmo se, če skica ne ustreza pravilom arhitekture, pomembno je, da sledimo notranjemu izročilu. Predvidimo dan začetka gradnje, razmislimo o pripravah na gradnjo. Dovolimo risbi, da napreduje, priskrbimo si dovolj papirja in rišemo, rišemo. Podobno lahko naredijo ostali družinski člani. Združimo risbe in se pogovorimo, prisluhnemo drug drugemu, izmenjamo mišljenja, upoštevamo medsebojna čustva in želje in že smo na dobri poti ustvarjanja obetavne prihodnosti in dobrega počutja v novem domu. Po končanem risanju lahko izdelamo model hiše. Modeli – makete pokažejo arhitektu in stanovalcem podobo objekta, razporeditev svetlobe, senčne in temačne dele hiše. Model izdelamo iz bolj trdnega papirja in ga ob straneh zalepimo. Povabimo prijatelje in jim zaupamo svoje ideje. Skupne predpriprave so osnova za izdelavo pravega načrta za hišo, le majhen korak nas deli do odločitve: gradili bomo!
Antonija Krajnc,
svetovalka za feng šuj
tel.: 041 / 7604 250
Čudovit članek. Se strinjam, da si danes ogromno mladih želi lastnega stanovanja – se pa ne morem znebiti občutka, da je tako v večini samo pri nas, v Sloveniji. Berem, da je drugo najemniško stanovanje sprejeto povsem normalno…. le v Sloveniji “nisi nič”, če nimaš lastnega stanovanja, pa četudi je ta na puf za naslednjih 30 let. Čuden svet ali čudna Slovenija? LP Matija
Hvala Matija, za komentar in svoje misli. To bo najverjetneje zaradi tega kako človek sploh biva tukaj že več desetletij. Pri nas namreč ni toliko selitev (zaradi službe ipd.) kakor se to prakticira v tujini, recimo v Nemčiji. Zaradi tega se Slovenci in Slovenke odločamo za naložbo v svoje stanovanje, svojo hišo. Tako imamo tudi neko varnost in še bivalni prostor si uredimo po svoje. Morda na koncu to niti ni tako čudno. Slovenci in Slovenke smo samo zelo previdni.